28. november 2013

Predlog Zakona o visokem šolstvu je neustrezen

V Sloveniji so se problemi na področju visokega šolstva še posebej kopičili po letu 2004, ko je zaradi vdora kompradorske neoliberalne miselnosti v času prve Janševe vlade izostalo premišljeno soočenje z zahtevami tako imenovane bolonjske reforme. Pri tem je treba dodati, da so tudi pred letom 2004 slovenske univerze in resorna politika odlagali reševanje perečih, sistemskih problemov.

Ker se sistem visokega šolstva v RS sooča z nepregledno in »mafijsko« rastjo zasebnega sektorja, obenem pa se je izgubila vizija dolgoročnega pomena visokega šolstva, je po oceni Solidarnosti predlog Zakona o visokem šolstvu prešibek in neustrezen odgovor na problematiko. Pridružujemo se tudi kritičnim stališčem tistih, ki v predlogu razbirajo težnjo k ekonomističnemu razumevanju izobraževanja in komercializaciji študija.

Javna razprava o omenjenem predlogu Zakona se je pogosto reducirala na vprašanje o plačljivosti študija – v tem pogledu se sicer pridružujemo zahtevi, da v Zakonu nedvoumno stoji člen, ki prepoveduje plačevanje rednega študija na prvi in drugi stopnji - a je ob tem zameglila pogled na druge pomembne strukturne dileme univerze, predvsem na poglavitna vprašanja, ki zadevajo dostopnost in kakovost študija, znanstvenega raziskovanja in vpliva visokega šolstva na druge družbene procese in sisteme.

Nenaslovljenih ostaja vrsta problemov, za katere predlog Zakona ne ponuja nobene podlage oziroma sugerira »gasilske« rešitve. Pri tem poudarjamo, da bi morala diskusija ob predlogu zakona odpreti tudi vprašanja, ki niso samo predmet zakonodaje, ampak zadevajo družbeni in nacionalni pomen visokega šolstva. Med probleme, ki jih bo treba čim prej rešiti, nedvomno sodi predvsem negotovost (prekarnost) zaposlitve mlajših sodelavcev v javni sistem razvoja posameznih disciplin in interdisciplinarnih področij, krizna stanja posameznih fakultet ter univerz (obeležena z javnimi polemikami in sodnimi postopki) in (ne)transparentnost sodelovanja z gospodarstvom.

Posebna problematika zadeva vprašanje avtonomije univerze. Ugotavljamo, da se je po opustitvi samoupravnega modela na naših javnih univerzah utrdil sistem fevdalnega tipa avtonomije, torej neomejene vladavine vrhov univerzitetne hierarhije, kar ni več primerna forma avtonomije za razvito demokratično družbo.

V Solidarnosti poudarjamo, da je visoko šolstvo ključno področje reprodukcije demokratične družbe in nacionalnega obstoja, zato velja do problematike pristopiti odgovorno, z občutkom za najširšo razpravo in z rešitvami, ki zasledujejo interes vseh deležnikov.

Ministru za šolstvo predlagamo, da predlog Zakona uradno umakne iz procedure ter sproži kompleksno strokovno razpravo, v katero vključi tudi predstavnike študentske skupnosti. Šele na tovrstni podlagi prevetritve osnovnih konceptov bo mogoče oblikovati konsenzualne zakonske rešitve.

 

Pet načelnih stališč stranke Solidarnost o področju visokega šolstva

V Solidarnosti se zavzemamo:

1. da se opravi javna razprava, ki bo določila, kakšna in ali je visokošolsko izobraževanje v Sloveniji vrednota, ali so univerze mesto za ustvarjanje in razvoj znanja z namenom razvoja nacionalne in globalne družbe v vseh njenih razsežnostih, torej v smislu interdisciplinarnega sodelovanja med naravoslovjem in družboslovjem/humanistiko z namenom razvijanja novih družbenih modelov za globalno sobivanje, razvoj človekovega dostojanstva, napredek emancipacije posameznika prek ustvarjalnosti in družbenega sozvočja v razlikah, pri čemer je gospodarstvo samo ena od družbenih sfer, kjer se udejanja ta vizija, ne pa tudi edina, kot to velja sedaj, ali pa predstavljajo univerze le stihijsko mašilo za problem brezposelnosti mladih in družbeno-razvojnega avizionarstva, ki se zgolj z ukrepom finančnega omejevanja dostopa do visokošolskega izobraževanja ne bo razrešilo;

2. da se na novo premisli, kako visokošolskemu izobraževanju, ustanovam in udeležencem v izobraževanju zagotoviti novo družbeno mesto, ki bo ustrezno izzivom družbe 21. stoletja in ki bo tudi v splošni javnosti prepoznavno kot družbeno vredno in pomembno mesto;

3. da se natančno opredeli pojem neodtujljive pravice do izobraževanja ter da se v ta okvir vključi tudi vse socialno ali kako drugače (na primer etnične manjšine, imigranti itn.) marginalizirane oz. deprivilegirane skupine ter da se natančno opredeli tudi razumevanje odgovornosti prejemnika javnega izobraževanja do družbe in države; to vprašanje mora biti rešeno tako, da ne prizadene tistih, ki si želijo sprejeti to odgovornost, obenem pa onemogoča (v smislu splošne kulture in zakonodaje) institucionalizacijo “fantomskega študija” ter podaljševanja študija z namenom reševanja sistemskega problema brezposelnosti mladih;

4. da se opravi poglobljena razprava o konceptu internacionalizacije visokega šolstva, ki ne more pomeniti zgolj enosmernega, servilnega sledenja tujim zgledom in sprejemanja gostujočih profesorjev in tujih študentov izključno z namenom dvigovanja ugleda visokošolskega zavoda ali zagotavljanja finančne vzdržnosti študijskih programov, pač pa naj spodbuja enakovredno izmenjavo oziroma pretok znanja, človeških virov in organizacijskih modelov;

5. da se evidentira interesne skupine v razpravi o področju visokega šolstva, in sicer tako, da bo zagotovljena pluralnost glasov v demokratični razpravi.

Solidarnost – za pravično družbo

V Sloveniji so se problemi na področju visokega šolstva še posebej kopičili po letu 2004, ko je zaradi vdora kompradorske neoliberalne miselnosti v času prve Janševe vlade izostalo premišljeno soočenje z zahtevami tako imenovane bolonjske reforme. Pri tem je treba dodati, da so tudi pred letom 2004 slovenske univerze in resorna politika odlagali reševanje perečih, sistemskih problemov.

Ker se sistem visokega šolstva v RS sooča z nepregledno in »mafijsko« rastjo zasebnega sektorja, obenem pa se je izgubila vizija dolgoročnega pomena visokega šolstva, je po oceni Solidarnosti predlog Zakona o visokem šolstvu prešibek in neustrezen odgovor na problematiko. Pridružujemo se tudi kritičnim stališčem tistih, ki v predlogu razbirajo težnjo k ekonomističnemu razumevanju izobraževanja in komercializaciji študija.

Javna razprava o omenjenem predlogu Zakona se je pogosto reducirala na vprašanje o plačljivosti študija – v tem pogledu se sicer pridružujemo zahtevi, da v Zakonu nedvoumno stoji člen, ki prepoveduje plačevanje rednega študija na prvi in drugi stopnji - a je ob tem zameglila pogled na druge pomembne strukturne dileme univerze, predvsem na poglavitna vprašanja, ki zadevajo dostopnost in kakovost študija, znanstvenega raziskovanja in vpliva visokega šolstva na druge družbene procese in sisteme.

Nenaslovljenih ostaja vrsta problemov, za katere predlog Zakona ne ponuja nobene podlage oziroma sugerira »gasilske« rešitve. Pri tem poudarjamo, da bi morala diskusija ob predlogu zakona odpreti tudi vprašanja, ki niso samo predmet zakonodaje, ampak zadevajo družbeni in nacionalni pomen visokega šolstva. Med probleme, ki jih bo treba čim prej rešiti, nedvomno sodi predvsem negotovost (prekarnost) zaposlitve mlajših sodelavcev v javni sistem razvoja posameznih disciplin in interdisciplinarnih področij, krizna stanja posameznih fakultet ter univerz (obeležena z javnimi polemikami in sodnimi postopki) in (ne)transparentnost sodelovanja z gospodarstvom.

Posebna problematika zadeva vprašanje avtonomije univerze. Ugotavljamo, da se je po opustitvi samoupravnega modela na naših javnih univerzah utrdil sistem fevdalnega tipa avtonomije, torej neomejene vladavine vrhov univerzitetne hierarhije, kar ni več primerna forma avtonomije za razvito demokratično družbo.

V Solidarnosti poudarjamo, da je visoko šolstvo ključno področje reprodukcije demokratične družbe in nacionalnega obstoja, zato velja do problematike pristopiti odgovorno, z občutkom za najširšo razpravo in z rešitvami, ki zasledujejo interes vseh deležnikov.

Ministru za šolstvo predlagamo, da predlog Zakona uradno umakne iz procedure ter sproži kompleksno strokovno razpravo, v katero vključi tudi predstavnike študentske skupnosti. Šele na tovrstni podlagi prevetritve osnovnih konceptov bo mogoče oblikovati konsenzualne zakonske rešitve.

 

Pet načelnih stališč stranke Solidarnost o področju visokega šolstva

V Solidarnosti se zavzemamo:

1. da se opravi javna razprava, ki bo določila, kakšna in ali je visokošolsko izobraževanje v Sloveniji vrednota, ali so univerze mesto za ustvarjanje in razvoj znanja z namenom razvoja nacionalne in globalne družbe v vseh njenih razsežnostih, torej v smislu interdisciplinarnega sodelovanja med naravoslovjem in družboslovjem/humanistiko z namenom razvijanja novih družbenih modelov za globalno sobivanje, razvoj človekovega dostojanstva, napredek emancipacije posameznika prek ustvarjalnosti in družbenega sozvočja v razlikah, pri čemer je gospodarstvo samo ena od družbenih sfer, kjer se udejanja ta vizija, ne pa tudi edina, kot to velja sedaj, ali pa predstavljajo univerze le stihijsko mašilo za problem brezposelnosti mladih in družbeno-razvojnega avizionarstva, ki se zgolj z ukrepom finančnega omejevanja dostopa do visokošolskega izobraževanja ne bo razrešilo;

2. da se na novo premisli, kako visokošolskemu izobraževanju, ustanovam in udeležencem v izobraževanju zagotoviti novo družbeno mesto, ki bo ustrezno izzivom družbe 21. stoletja in ki bo tudi v splošni javnosti prepoznavno kot družbeno vredno in pomembno mesto;

3. da se natančno opredeli pojem neodtujljive pravice do izobraževanja ter da se v ta okvir vključi tudi vse socialno ali kako drugače (na primer etnične manjšine, imigranti itn.) marginalizirane oz. deprivilegirane skupine ter da se natančno opredeli tudi razumevanje odgovornosti prejemnika javnega izobraževanja do družbe in države; to vprašanje mora biti rešeno tako, da ne prizadene tistih, ki si želijo sprejeti to odgovornost, obenem pa onemogoča (v smislu splošne kulture in zakonodaje) institucionalizacijo “fantomskega študija” ter podaljševanja študija z namenom reševanja sistemskega problema brezposelnosti mladih;

4. da se opravi poglobljena razprava o konceptu internacionalizacije visokega šolstva, ki ne more pomeniti zgolj enosmernega, servilnega sledenja tujim zgledom in sprejemanja gostujočih profesorjev in tujih študentov izključno z namenom dvigovanja ugleda visokošolskega zavoda ali zagotavljanja finančne vzdržnosti študijskih programov, pač pa naj spodbuja enakovredno izmenjavo oziroma pretok znanja, človeških virov in organizacijskih modelov;

5. da se evidentira interesne skupine v razpravi o področju visokega šolstva, in sicer tako, da bo zagotovljena pluralnost glasov v demokratični razpravi.

Solidarnost – za pravično družbo

manj
26. november 2013

Gospa predsednica, kaj pa Rimske terme?

Pred napovedano dražbo Rimskih term, sklicano za 28. november 2013, v Solidarnosti javno sprašujemo predsednico vlade, go. Alenko Bratušek:

Kakšno je stališče vlade Republike Slovenije do stečaja Rimskih term in posledično potencialne razprodaje velikega zdraviliškega kompleksa (za prodajo zdravilišča so dodali še park v izmeri 225.207.m2 v skupno osnovo) in ali smemo govoriti tudi o oškodovanju Republike Slovenije?

Zakaj vlada, ki je tri leta nazaj zatrjevala, da je to zanjo pomemben projekt, ni preprečila stečaja Rimskih term in v nasprotju s tem, da je v obnovo term vložila veliko sredstev, ni med upniki, ki prijavljajo terjatve? 190 upnikov je zahtevalo 36,4 milijona terjavev, stečajni upravitelj jih je priznal nekaj manj kot 28 milijonov evrov.

Kako predsednica vlade pojasnjuje, da so Rimske terme po nekaterih uradnih podatkih prejele več kot 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev od države in nato še sredstva EU, ki jih je treba vračati?

V stranki v nastajanju Solidarnost želimo spomniti, da je zaradi ponarejanja računov in lažnih poročil ministrstvu za gospodarstvo prišlo do ovadb, medtem ko je bila nedavno Hilda Tovška pravnomočno obsojena, ker je skozi družbo Vegrad prejela kar za 13 milijonov evrov računov, čeprav je bilo dejansko opravljeno delo vredno manj kot 1 milijon. Ne smemo pozabiti niti, da bi ob neuspešni prodaji Term v Rimskih Toplicah ugasnila še zadnja firma, ki daje kruh sicer majhnemu številu krajanov.

Od predsednice vlade Alenke Bratušek nemudoma zahtevamo, da se opredeli do stečaja Rimskih term in pojasni, kako bo preprečila morebitno oškodovanje davkoplačevalcev.

Solidarnost – za pravično družbo

Pred napovedano dražbo Rimskih term, sklicano za 28. november 2013, v Solidarnosti javno sprašujemo predsednico vlade, go. Alenko Bratušek:

Kakšno je stališče vlade Republike Slovenije do stečaja Rimskih term in posledično potencialne razprodaje velikega zdraviliškega kompleksa (za prodajo zdravilišča so dodali še park v izmeri 225.207.m2 v skupno osnovo) in ali smemo govoriti tudi o oškodovanju Republike Slovenije?

Zakaj vlada, ki je tri leta nazaj zatrjevala, da je to zanjo pomemben projekt, ni preprečila stečaja Rimskih term in v nasprotju s tem, da je v obnovo term vložila veliko sredstev, ni med upniki, ki prijavljajo terjatve? 190 upnikov je zahtevalo 36,4 milijona terjavev, stečajni upravitelj jih je priznal nekaj manj kot 28 milijonov evrov.

Kako predsednica vlade pojasnjuje, da so Rimske terme po nekaterih uradnih podatkih prejele več kot 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev od države in nato še sredstva EU, ki jih je treba vračati?

V stranki v nastajanju Solidarnost želimo spomniti, da je zaradi ponarejanja računov in lažnih poročil ministrstvu za gospodarstvo prišlo do ovadb, medtem ko je bila nedavno Hilda Tovška pravnomočno obsojena, ker je skozi družbo Vegrad prejela kar za 13 milijonov evrov računov, čeprav je bilo dejansko opravljeno delo vredno manj kot 1 milijon. Ne smemo pozabiti niti, da bi ob neuspešni prodaji Term v Rimskih Toplicah ugasnila še zadnja firma, ki daje kruh sicer majhnemu številu krajanov.

Od predsednice vlade Alenke Bratušek nemudoma zahtevamo, da se opredeli do stečaja Rimskih term in pojasni, kako bo preprečila morebitno oškodovanje davkoplačevalcev.

Solidarnost – za pravično družbo

manj
23. november 2013

Nova stranka se bo imenovala Solidarnost

Koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov treh gibanj, ki ustanavljajo skupno stranko, je sprejel odločitev glede imena bodoče stranke in datuma ustanovnega kongresa. Ime stranke bo »Solidarnost - za pravično družbo«. Ustanovni kongres bo v soboto, 14. decembra, v Ljubljani. Nova stranka bo odprta za nadaljnja združevanja s civilnodružbenimi gibanji. Že v teh dneh so se o priključitvi izrekli tudi člani iniciative SRP (Slovenija, Resnica, Poštenost).

Nova stranka se bo imenovala po osrednji vrednoti, na kateri bo temeljil tudi program. Prepričani smo, da je solidarna družba ne le srečnejša, ampak tudi bogatejša od tiste, ki temelji samo na boju posameznika proti drugemu posamezniku. Takšna družba izkorišča vse svoje potenciale: tudi otroci revnejših staršev imajo pravico do enakovredne izobrazbe in priložnost, da lahko polno uresničijo svoje zmožnosti ter posledično v največji meri prispevajo k razvoju in blagostanju družbe. Solidarnost pomeni, da nas ni strah, ko polno živimo svoje priložnosti in svojo podjetnost. Ker nas v solidarni družbi krepi vzajemnost, smo bolj ustvarjalni, vsakdo ima več možnosti, uspeh drugih pomaga k mojemu, moj pa je vedno tudi uspeh drugih.

Javnost želimo tudi obvestiti, da smo že zbrali zadostno število overjenih podpisov za ustanovitev stranke. Na ustanovnem kongresu 14. decembra v Ljubljani bomo sprejeli program, statut, etični kodeks ter vodstvene in druge organe stranke.

Gibanja in posamezniki, ki sodelujemo pri ustanavljanju nove stranke, znova sporočamo, da smo odprti za združevanje in povezovanje z vsemi pobudami, ki temeljijo na skupnih načelih in izraženi volji ljudi. Menimo, da potrebujemo močno in enotno politično silo, ki bo temeljila na jasno izraženih zahtevah prebivalstva Slovenije po pravični, solidarni in v trajnostne rešitve usmerjeni družbi. Čas je, da pokažemo voljo in energijo ne le v protestih, temveč tudi v pripravljenosti sprejeti odgovornost v politični areni. Čas je za dejanja!

Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja

Mreža za neposredno demokracijo

Odbor za pravično in solidarno družbo

Koordinacijski odbor, sestavljen iz predstavnikov treh gibanj, ki ustanavljajo skupno stranko, je sprejel odločitev glede imena bodoče stranke in datuma ustanovnega kongresa. Ime stranke bo »Solidarnost - za pravično družbo«. Ustanovni kongres bo v soboto, 14. decembra, v Ljubljani. Nova stranka bo odprta za nadaljnja združevanja s civilnodružbenimi gibanji. Že v teh dneh so se o priključitvi izrekli tudi člani iniciative SRP (Slovenija, Resnica, Poštenost).

Nova stranka se bo imenovala po osrednji vrednoti, na kateri bo temeljil tudi program. Prepričani smo, da je solidarna družba ne le srečnejša, ampak tudi bogatejša od tiste, ki temelji samo na boju posameznika proti drugemu posamezniku. Takšna družba izkorišča vse svoje potenciale: tudi otroci revnejših staršev imajo pravico do enakovredne izobrazbe in priložnost, da lahko polno uresničijo svoje zmožnosti ter posledično v največji meri prispevajo k razvoju in blagostanju družbe. Solidarnost pomeni, da nas ni strah, ko polno živimo svoje priložnosti in svojo podjetnost. Ker nas v solidarni družbi krepi vzajemnost, smo bolj ustvarjalni, vsakdo ima več možnosti, uspeh drugih pomaga k mojemu, moj pa je vedno tudi uspeh drugih.

Javnost želimo tudi obvestiti, da smo že zbrali zadostno število overjenih podpisov za ustanovitev stranke. Na ustanovnem kongresu 14. decembra v Ljubljani bomo sprejeli program, statut, etični kodeks ter vodstvene in druge organe stranke.

Gibanja in posamezniki, ki sodelujemo pri ustanavljanju nove stranke, znova sporočamo, da smo odprti za združevanje in povezovanje z vsemi pobudami, ki temeljijo na skupnih načelih in izraženi volji ljudi. Menimo, da potrebujemo močno in enotno politično silo, ki bo temeljila na jasno izraženih zahtevah prebivalstva Slovenije po pravični, solidarni in v trajnostne rešitve usmerjeni družbi. Čas je, da pokažemo voljo in energijo ne le v protestih, temveč tudi v pripravljenosti sprejeti odgovornost v politični areni. Čas je za dejanja!

Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja

Mreža za neposredno demokracijo

Odbor za pravično in solidarno družbo

manj
19. november 2013

Okrogla miza v Ajdovščini

Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja

Odbor za pravično in solidarno družbo

Mreža za neposredno demokracijo

vas vabijo

na

OKROGLO MIZO,

ki bo v petek, 22. 11. 2013, ob 18.00 uri v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Na okrogli mizi se bomo skupaj z vami pogovorili o:

- vstajništvu, alternativah in potrebi po ustanovitvi stranke,

- programu in delu nastajajoče stranke,

- ekonomski situaciji in kako s skupnimi močmi poiskati izhod iz krize,

- predstavili in obrazložili bomo dokončno ime stranke ter napovedali datum ustanovnega kongresa

Z nami bodo:

Dr. Jože PIRJEVEC, Uroš LUBEJ, Marko GOLOB, dr. Dušan KEBER, dr. Damjan MANDELC, Marjutka HAFNER, Lenart ZAJC, dr. Marina TAVČAR KRANJC, dr. Božidar FLAJŠMAN, Boris ŽULJ, Miha BUTARA in drugi.

Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja

Odbor za pravično in solidarno družbo

Mreža za neposredno demokracijo

vas vabijo

na

OKROGLO MIZO,

ki bo v petek, 22. 11. 2013, ob 18.00 uri v dvorani Prve slovenske vlade v Ajdovščini.

Na okrogli mizi se bomo skupaj z vami pogovorili o:

- vstajništvu, alternativah in potrebi po ustanovitvi stranke,

- programu in delu nastajajoče stranke,

- ekonomski situaciji in kako s skupnimi močmi poiskati izhod iz krize,

- predstavili in obrazložili bomo dokončno ime stranke ter napovedali datum ustanovnega kongresa

Z nami bodo:

Dr. Jože PIRJEVEC, Uroš LUBEJ, Marko GOLOB, dr. Dušan KEBER, dr. Damjan MANDELC, Marjutka HAFNER, Lenart ZAJC, dr. Marina TAVČAR KRANJC, dr. Božidar FLAJŠMAN, Boris ŽULJ, Miha BUTARA in drugi.

manj

12. november 2013

Predstavniki treh vstajniških gibanj napovedali nastanek skupne politične stranke

Sporočilo za javnost

PREDSTAVNIKI TREH VSTAJNIŠKIH GIBANJ NAPOVEDALI NASTANEK SKUPNE POLITIČNE STRANKE

V torek, 12. novembra 2013, so predstavniki treh vstajniških gibanj napovedali ustanovitev skupne politične stranke. Pri ustanovitvi nove politične stranke bodo sodelovali Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja (VLV), Odbor za pravično in solidarno družbo (Odbor) in nekateri vidni člani Mreže za neposredno demokracijo (MND). Uroš Lubej (VLV), Lenart Zajc (MND) in Damjan Mandelc (Odbor) so ob tem poudarili, da vsa tri gibanja ohranjajo svojo avtonomijo in bodo ostala dejavna v vstajniškem gibanju in v civilni družbi.

Damjan Mandelc (Odbor), je povedal, da je ključna beseda in sporočilo današnjega dne združevanje in sodelovanje. Poudaril je, da so v Odboru presodili, da je potreben odločen politični angažma za dosego sprememb in ciljev, ki so jih jasno zastavila vstajniška gibanja in civilna družba ter velika večina prebivalk in prebivalcev te države. Bodoča politična stranka želi uresničevati cilje vstaj, ki jih pobudniki nove stranke vidijo predvsem v naslednjem: obračun s korupcijo in klientelizmom, transparentnost in odgovornost politike, obramba socialne države, pravična delitev ustvarjenega, razvoj demokracije, okrepitev pravne države, skrb za okolje, jasen in uresničljiv gospodarski model za preboj iz krize, mednarodna aktivacija in odgovornost Slovenije ter spodbujanje aktivnega državljanstva. »Ljudem in politiki želimo vrniti dostojanstvo. Postali bomo nosilec gibanja za družbene spremembe, o njihovi globini pa morajo odločiti izključno ljudje, ki se bodo odzvali in sodelovali pri tem projektu,« je še povedal Mandelc.

Lenart Zajc je poudaril, da so v MND že februarja ugotovili, da samo protesti in razprave znotraj vstajniških skupin ne zadostujejo pri uresničitvi njihovih ciljev. Zato je Mreža podprla prizadevanja svojih članov po tem, da se ustanovi politična stranka, ki bo nastala iz vstajniških gibanj. »Z ustanovitvijo nove stranke hočemo doseči večjo stopnjo soodločanja državljanov pri vodenju države, večjo stopnjo lokalne samouprave in družbo, utemeljeno na solidarnosti in sodelovanju namesto na izločanju in tekmovalnosti,« je povedal Zajc in dodal, da Mreža za neposredno demokracijo ostaja tudi zunaj strankarskega prostora še naprej, od svojih članov, ki se vključujejo v novo stranko, pa pričakuje zavezanost k novi politični paradigmi, ki jo je zastavila slovenska vstaja.

Uroš Lubej je dejal, da bo vsako drobljenje sil, ki so nastale v vrenju ljudskih vstaj, pomenilo nevarnost, da bodo zahteve po ponovni vzpostavitvi solidarne in pravične Slovenije ostale neuresničene. Poudaril je, da z MND in Odborom sodelujejo že od samega začetka vstaj. »Obstaja visoka stopnja identičnosti med našimi temeljnimi programskimi usmeritvami, zato je soustanovitev stranke logična odločitev. Čutimo zgodovinsko odgovornost do naroda in do tega trenutka, ki zahteva novo paradigmo v slovenski in evropski politiki in tudi ljudi, ki so se pripravljeni zanjo angažirati.« Čeprav ustanavlja stranko, bo Gibanje VLV ostalo avtonomno civilno družbeno in protestno gibanje.

Gibanja so oblikovala skupni koordinacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebne aktivnosti za čim prejšnjo pripravo ustanovnega kongresa stranke. Poudarili so, da so odprti za to, da se ustanavljanju skupne stranke pridružijo tudi druga aktivna vstajniška in civilno družbena gibanja ter posamezniki. Bodoča stranka bo naklonjena povezovanju z vsemi političnimi silami, ki bodo pripravljena sprejeti novo paradigmo delovanja v slovenski politiki.

Ljubljana, 12.11.2025

 

*********

CELOTNE POSAMEZNE IZJAVE PREDSTAVNIKOV VSTAJNIŠKIH GIBANJ

Uroš Lubej (Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja)

»Vsako drobljenje sil, ki so nastale v vrenju ljudskih vstaj, pomeni veliko tveganje, da bodo zahteve naroda po ponovni vzpostavitvi solidarne in pravične Slovenije ostale neuresničene. Menimo, da je ena več kot tri, zato smo zelo zadovoljni, da so se tri pomembna vstajniška gibanja uspela hitro poenotiti v odločitvi, da skupaj oblikujemo močno in enotno politično stranko. Z Mrežo za neposredno demokracijo in Odborom za pravično in solidarno družbo sodelujemo že od decembra lani, imeli smo in imamo podobna stališča in tudi precej skupnih nastopov pred javnostjo in mediji. Zelo hitro smo ugotovili identičnost med našimi temeljnimi programskimi dokumenti, zato je povezovanje za nas bila logična izbira.

V Gibanju VLV smo sicer oktobra letos sklenili, da bomo svoj boj za pravično in solidarno Slovenijo nadaljevali tudi na političnem polju. Ob tem poudarjamo, da bo sámo Gibanje VLV ostalo avtonomno protestno gibanje, ki bo delovalo v civilno-družbenem prostoru.

Čutimo zgodovinsko odgovornost do naroda in do tega trenutka, ki zahteva novo paradigmo v slovenski in evropski politiki in tudi ljudi, ki so se pripravljeni zanjo angažirati. Ne bomo pobegnili od odgovornosti, ki jo imamo, in prepričani smo, da to isto odgovornost za skupno dobro v tem trenutku čuti tudi večina prebivalstva te države.«

Lenart Zajc (Mreža za neposredno demokracijo)

»Mreža za neposredno demokracijo, ki se je formirala po začetku protestov v Ljubljani, decembra 2012, je bila ustanovljena z namenom širjenja in izgrajevanja ideje neposrednega soodločanja državljanov pri vodenju države, saj smo prepričani, da je to edina varovalka, ki bo državo zaščitila pred plenilskimi ambicijami različnih politično gospodarskih klik.

Na poti doseganja tega cilja smo se zavedli, da le protesti na ulici in debate v zaprti vstajniški skupini ne bodo zadoščali, pač pa bo nujen tudi nastop v politični areni. Tako smo že februarja 2013 sklenili, da podpremo prizadevanja nekaterih članov pri ustanavljanju politične stranke, formirane iz različnih gibanj slovenske vstaje.

Končno lahko rečemo, da smo se tisti člani Mreže za neposredno demokracijo, ki smo se odločili za to pot, idejno uskladili s člani Odbora za pravično in solidarno družbo ter Gibanja Vseslovenska ljudska vstaja in zdaj lahko napovemo skorajšnjo ustanovitev skupne stranke. Pri tem želimo eksplicitno izpostaviti, da Mreža za neposredno demokracijo kot takšna ne vstopa v strankarski politični prostor, niti se ne zavezuje stranki, pač pa ohranja svojo civilno družbeno heterogenost. Od stranke pričakuje zavezanost k novi slovenski paradigmi, ki jo je zastavila slovenska vstaja ter civilnodružbena gibanja, ki so vzniknila iz nje.

S paradigmo nove stranke hočemo doseči večjo stopnjo soodločanja državljanov pri vodenju države, večjo stopnjo lokalne samouprave in celotno družbo, utemeljeno na solidarnosti in sodelovanju namesto na izločanju in tekmovalnosti.«

Damjan Mandelc (Odbor za pravično in solidarno družbo)

»V Odboru za pravično in solidarno družbo smo presodili, da je potreben odločen politični angažma, izkazano je bilo ne le razumevanje, ampak tudi podpora za tiste med nami, ki želijo na političnem terenu doseči spremembe, ki jih je tako jasno zastavila vstajniška in civilna družba, velika večina prebivalk in prebivalcev te države. Ključna beseda in sporočilo današnje dne je združevanje in sodelovanje. Ne gre le za voljo, ampak potrebo, za zavezo, ki jo izkazujemo na tem odločilnem in zgodovinskem kraju. Kot politični subjekt, vstajniška stranka, bomo naslovili in izpeljali tisto, kar ljudje tako množično zahtevajo:

  • obračun s korupcijo in klientelizmom,
  • transparentnost in odgovornost politike,
  • obramba socialne države,
  • pravična delitev ustvarjenega,
  • razvoj demokracije,
  • okrepitev pravne države,
  • skrb za okolje,
  • jasen in uresničljiv gospodarski model za preboj iz krize,
  • mednarodna aktivacija in odgovornost Slovenije,
  • spodbujanje aktivnega državljanstva,
  • poziv in delovanje za pravično in solidarno družbo, ko ljudem podirajo bivališča, jih mečejo iz njihovih domov, ko smo priče, da hodijo otroci lačni v šolo, ko ljudje s prihodki ne morejo več kriti osnovnih življenjskih potreb.

Ljudem in politiki želimo vrniti dostojanstvo. Postali bomo nosilec gibanja za družbene spremembe, o njihovi globini pa morajo odločiti izključno ljudje, najširši krog ljudi, ki se bodo odzvali in sodelovali pri tem projektu!«

Sporočilo za javnost

PREDSTAVNIKI TREH VSTAJNIŠKIH GIBANJ NAPOVEDALI NASTANEK SKUPNE POLITIČNE STRANKE

V torek, 12. novembra 2013, so predstavniki treh vstajniških gibanj napovedali ustanovitev skupne politične stranke. Pri ustanovitvi nove politične stranke bodo sodelovali Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja (VLV), Odbor za pravično in solidarno družbo (Odbor) in nekateri vidni člani Mreže za neposredno demokracijo (MND). Uroš Lubej (VLV), Lenart Zajc (MND) in Damjan Mandelc (Odbor) so ob tem poudarili, da vsa tri gibanja ohranjajo svojo avtonomijo in bodo ostala dejavna v vstajniškem gibanju in v civilni družbi.

Damjan Mandelc (Odbor), je povedal, da je ključna beseda in sporočilo današnjega dne združevanje in sodelovanje. Poudaril je, da so v Odboru presodili, da je potreben odločen politični angažma za dosego sprememb in ciljev, ki so jih jasno zastavila vstajniška gibanja in civilna družba ter velika večina prebivalk in prebivalcev te države. Bodoča politična stranka želi uresničevati cilje vstaj, ki jih pobudniki nove stranke vidijo predvsem v naslednjem: obračun s korupcijo in klientelizmom, transparentnost in odgovornost politike, obramba socialne države, pravična delitev ustvarjenega, razvoj demokracije, okrepitev pravne države, skrb za okolje, jasen in uresničljiv gospodarski model za preboj iz krize, mednarodna aktivacija in odgovornost Slovenije ter spodbujanje aktivnega državljanstva. »Ljudem in politiki želimo vrniti dostojanstvo. Postali bomo nosilec gibanja za družbene spremembe, o njihovi globini pa morajo odločiti izključno ljudje, ki se bodo odzvali in sodelovali pri tem projektu,« je še povedal Mandelc.

Lenart Zajc je poudaril, da so v MND že februarja ugotovili, da samo protesti in razprave znotraj vstajniških skupin ne zadostujejo pri uresničitvi njihovih ciljev. Zato je Mreža podprla prizadevanja svojih članov po tem, da se ustanovi politična stranka, ki bo nastala iz vstajniških gibanj. »Z ustanovitvijo nove stranke hočemo doseči večjo stopnjo soodločanja državljanov pri vodenju države, večjo stopnjo lokalne samouprave in družbo, utemeljeno na solidarnosti in sodelovanju namesto na izločanju in tekmovalnosti,« je povedal Zajc in dodal, da Mreža za neposredno demokracijo ostaja tudi zunaj strankarskega prostora še naprej, od svojih članov, ki se vključujejo v novo stranko, pa pričakuje zavezanost k novi politični paradigmi, ki jo je zastavila slovenska vstaja.

Uroš Lubej je dejal, da bo vsako drobljenje sil, ki so nastale v vrenju ljudskih vstaj, pomenilo nevarnost, da bodo zahteve po ponovni vzpostavitvi solidarne in pravične Slovenije ostale neuresničene. Poudaril je, da z MND in Odborom sodelujejo že od samega začetka vstaj. »Obstaja visoka stopnja identičnosti med našimi temeljnimi programskimi usmeritvami, zato je soustanovitev stranke logična odločitev. Čutimo zgodovinsko odgovornost do naroda in do tega trenutka, ki zahteva novo paradigmo v slovenski in evropski politiki in tudi ljudi, ki so se pripravljeni zanjo angažirati.« Čeprav ustanavlja stranko, bo Gibanje VLV ostalo avtonomno civilno družbeno in protestno gibanje.

Gibanja so oblikovala skupni koordinacijski odbor, ki bo pripravil vse potrebne aktivnosti za čim prejšnjo pripravo ustanovnega kongresa stranke. Poudarili so, da so odprti za to, da se ustanavljanju skupne stranke pridružijo tudi druga aktivna vstajniška in civilno družbena gibanja ter posamezniki. Bodoča stranka bo naklonjena povezovanju z vsemi političnimi silami, ki bodo pripravljena sprejeti novo paradigmo delovanja v slovenski politiki.

Ljubljana, 12.11.2025

 

*********

CELOTNE POSAMEZNE IZJAVE PREDSTAVNIKOV VSTAJNIŠKIH GIBANJ

Uroš Lubej (Gibanje Vseslovenska ljudska vstaja)

»Vsako drobljenje sil, ki so nastale v vrenju ljudskih vstaj, pomeni veliko tveganje, da bodo zahteve naroda po ponovni vzpostavitvi solidarne in pravične Slovenije ostale neuresničene. Menimo, da je ena več kot tri, zato smo zelo zadovoljni, da so se tri pomembna vstajniška gibanja uspela hitro poenotiti v odločitvi, da skupaj oblikujemo močno in enotno politično stranko. Z Mrežo za neposredno demokracijo in Odborom za pravično in solidarno družbo sodelujemo že od decembra lani, imeli smo in imamo podobna stališča in tudi precej skupnih nastopov pred javnostjo in mediji. Zelo hitro smo ugotovili identičnost med našimi temeljnimi programskimi dokumenti, zato je povezovanje za nas bila logična izbira.

V Gibanju VLV smo sicer oktobra letos sklenili, da bomo svoj boj za pravično in solidarno Slovenijo nadaljevali tudi na političnem polju. Ob tem poudarjamo, da bo sámo Gibanje VLV ostalo avtonomno protestno gibanje, ki bo delovalo v civilno-družbenem prostoru.

Čutimo zgodovinsko odgovornost do naroda in do tega trenutka, ki zahteva novo paradigmo v slovenski in evropski politiki in tudi ljudi, ki so se pripravljeni zanjo angažirati. Ne bomo pobegnili od odgovornosti, ki jo imamo, in prepričani smo, da to isto odgovornost za skupno dobro v tem trenutku čuti tudi večina prebivalstva te države.«

Lenart Zajc (Mreža za neposredno demokracijo)

»Mreža za neposredno demokracijo, ki se je formirala po začetku protestov v Ljubljani, decembra 2012, je bila ustanovljena z namenom širjenja in izgrajevanja ideje neposrednega soodločanja državljanov pri vodenju države, saj smo prepričani, da je to edina varovalka, ki bo državo zaščitila pred plenilskimi ambicijami različnih politično gospodarskih klik.

Na poti doseganja tega cilja smo se zavedli, da le protesti na ulici in debate v zaprti vstajniški skupini ne bodo zadoščali, pač pa bo nujen tudi nastop v politični areni. Tako smo že februarja 2013 sklenili, da podpremo prizadevanja nekaterih članov pri ustanavljanju politične stranke, formirane iz različnih gibanj slovenske vstaje.

Končno lahko rečemo, da smo se tisti člani Mreže za neposredno demokracijo, ki smo se odločili za to pot, idejno uskladili s člani Odbora za pravično in solidarno družbo ter Gibanja Vseslovenska ljudska vstaja in zdaj lahko napovemo skorajšnjo ustanovitev skupne stranke. Pri tem želimo eksplicitno izpostaviti, da Mreža za neposredno demokracijo kot takšna ne vstopa v strankarski politični prostor, niti se ne zavezuje stranki, pač pa ohranja svojo civilno družbeno heterogenost. Od stranke pričakuje zavezanost k novi slovenski paradigmi, ki jo je zastavila slovenska vstaja ter civilnodružbena gibanja, ki so vzniknila iz nje.

S paradigmo nove stranke hočemo doseči večjo stopnjo soodločanja državljanov pri vodenju države, večjo stopnjo lokalne samouprave in celotno družbo, utemeljeno na solidarnosti in sodelovanju namesto na izločanju in tekmovalnosti.«

Damjan Mandelc (Odbor za pravično in solidarno družbo)

»V Odboru za pravično in solidarno družbo smo presodili, da je potreben odločen politični angažma, izkazano je bilo ne le razumevanje, ampak tudi podpora za tiste med nami, ki želijo na političnem terenu doseči spremembe, ki jih je tako jasno zastavila vstajniška in civilna družba, velika večina prebivalk in prebivalcev te države. Ključna beseda in sporočilo današnje dne je združevanje in sodelovanje. Ne gre le za voljo, ampak potrebo, za zavezo, ki jo izkazujemo na tem odločilnem in zgodovinskem kraju. Kot politični subjekt, vstajniška stranka, bomo naslovili in izpeljali tisto, kar ljudje tako množično zahtevajo:

  • obračun s korupcijo in klientelizmom,
  • transparentnost in odgovornost politike,
  • obramba socialne države,
  • pravična delitev ustvarjenega,
  • razvoj demokracije,
  • okrepitev pravne države,
  • skrb za okolje,
  • jasen in uresničljiv gospodarski model za preboj iz krize,
  • mednarodna aktivacija in odgovornost Slovenije,
  • spodbujanje aktivnega državljanstva,
  • poziv in delovanje za pravično in solidarno družbo, ko ljudem podirajo bivališča, jih mečejo iz njihovih domov, ko smo priče, da hodijo otroci lačni v šolo, ko ljudje s prihodki ne morejo več kriti osnovnih življenjskih potreb.

Ljudem in politiki želimo vrniti dostojanstvo. Postali bomo nosilec gibanja za družbene spremembe, o njihovi globini pa morajo odločiti izključno ljudje, najširši krog ljudi, ki se bodo odzvali in sodelovali pri tem projektu!«

manj
12. november 2013

Zavržena hrana naj bo na voljo pomoči potrebnim

Glede na stiske ljudi, vse večjo revščino in izjemen porast prejemnikov pomoči v obliki hrane pri različnih karitativnih organizacijah in Rdečem križu, iz dneva v dan narašča tudi vprašanje preseganja ozkih okvirjev zakonskih možnosti, znotraj katerih moramo blažiti socialno bedo ogroženih prebivalcev.

Čeprav je treba naprej storiti vse, da bomo našli več rešitev za socialno šibke, revne in zmanjšali njihovo število, pri čemer je vlada storila premalo, je ena od možnosti tudi uporaba zavržene hrane, do česar prihaja največkrat na koncu preskrbovalno-prodajne verige, npr. v trgovinah. Prehranski viški naletijo na številne ovire, ki onemogočajo njihovo uporabo v humanitarne in socialne namene - predvsem je tu zakonodaja, ki npr. prepoveduje, da bi se v trgovinah zavržena hrana smela uporabiti dalje. Ker hrana postane biološki odpadek in s tem blago, ki ne sme več na police, normativi in standardi za kakovost živil zahtevajo, da se takšna živila zbirajo v posebnih posodah in ločijo od embalaže, nakar jih prevzemajo podjetja za upravljanje z biološkimi odpadki.

S tem normativi preprečujejo, da bi se hrana, ki je še na razpolago in ji je pretekel rok uporabnosti, uporabila in ne zavrgla. Treba je poiskati vse možnosti, da bi bila tik pred iztekom rokov uporabnosti na voljo tistim, ki so pomoči potrebni.Težava zato niso le presežki hrane v gostinskih obratih, trgovinah in trgovskih centrih, temveč administrativne in zakonske prepreke za njeno uporabo, ko je ta še uporabna.

V Solidarnosti in Odboru zato podpiramo vse spremembe v togi zakonodaji, ki bi omogočile, da se presežki hrane preko humanitarnih organizacij, gostincev ali tretjih oseb enostavneje pripeljejo do oseb, ki so pomoči potrebni. Podpiramo projekte zbiranja odvečnih živil pri trgovcih, toda primer gostinca iz ljubljanskega Bizovika Enesa Musića, ki se je odločil pomagati tistim brez hrane z brezplačnimi toplimi obroki, kaže na veliko nefleksibilnost naše davčne zakonodaje, ki zahteva, da se obračuna višina DDV od resnične vrednosti podarjenih obrokov, ki jih omenjeni gostinec sicer ponuja za simboličen en cent. Za svojo dobrodelnost je torej kaznovan, ne nagrajen.

Zato pozivamo davčno upravo oziroma vlado, da preuči možnosti za oprostitev DDV v takšnih primerih, kjer mora, kar je razumljivo, biti izkazan jasen namen, da gre za humanitarno storitev. Predvsem pa pričakujemo, da bo vlada sprejela sistemske rešitve, s katerimi bo ustrezno spodbujala in nagrajevala tiste trgovce, gostince in druge, ki ravnajo družbeno odgovorno, solidarno in s posluhom za sočloveka v stiski.

Solidarnost – za pravično družbo

Odbor za pravično in solidarno družbo

Glede na stiske ljudi, vse večjo revščino in izjemen porast prejemnikov pomoči v obliki hrane pri različnih karitativnih organizacijah in Rdečem križu, iz dneva v dan narašča tudi vprašanje preseganja ozkih okvirjev zakonskih možnosti, znotraj katerih moramo blažiti socialno bedo ogroženih prebivalcev.

Čeprav je treba naprej storiti vse, da bomo našli več rešitev za socialno šibke, revne in zmanjšali njihovo število, pri čemer je vlada storila premalo, je ena od možnosti tudi uporaba zavržene hrane, do česar prihaja največkrat na koncu preskrbovalno-prodajne verige, npr. v trgovinah. Prehranski viški naletijo na številne ovire, ki onemogočajo njihovo uporabo v humanitarne in socialne namene - predvsem je tu zakonodaja, ki npr. prepoveduje, da bi se v trgovinah zavržena hrana smela uporabiti dalje. Ker hrana postane biološki odpadek in s tem blago, ki ne sme več na police, normativi in standardi za kakovost živil zahtevajo, da se takšna živila zbirajo v posebnih posodah in ločijo od embalaže, nakar jih prevzemajo podjetja za upravljanje z biološkimi odpadki.

S tem normativi preprečujejo, da bi se hrana, ki je še na razpolago in ji je pretekel rok uporabnosti, uporabila in ne zavrgla. Treba je poiskati vse možnosti, da bi bila tik pred iztekom rokov uporabnosti na voljo tistim, ki so pomoči potrebni.Težava zato niso le presežki hrane v gostinskih obratih, trgovinah in trgovskih centrih, temveč administrativne in zakonske prepreke za njeno uporabo, ko je ta še uporabna.

V Solidarnosti in Odboru zato podpiramo vse spremembe v togi zakonodaji, ki bi omogočile, da se presežki hrane preko humanitarnih organizacij, gostincev ali tretjih oseb enostavneje pripeljejo do oseb, ki so pomoči potrebni. Podpiramo projekte zbiranja odvečnih živil pri trgovcih, toda primer gostinca iz ljubljanskega Bizovika Enesa Musića, ki se je odločil pomagati tistim brez hrane z brezplačnimi toplimi obroki, kaže na veliko nefleksibilnost naše davčne zakonodaje, ki zahteva, da se obračuna višina DDV od resnične vrednosti podarjenih obrokov, ki jih omenjeni gostinec sicer ponuja za simboličen en cent. Za svojo dobrodelnost je torej kaznovan, ne nagrajen.

Zato pozivamo davčno upravo oziroma vlado, da preuči možnosti za oprostitev DDV v takšnih primerih, kjer mora, kar je razumljivo, biti izkazan jasen namen, da gre za humanitarno storitev. Predvsem pa pričakujemo, da bo vlada sprejela sistemske rešitve, s katerimi bo ustrezno spodbujala in nagrajevala tiste trgovce, gostince in druge, ki ravnajo družbeno odgovorno, solidarno in s posluhom za sočloveka v stiski.

Solidarnost – za pravično družbo

Odbor za pravično in solidarno družbo

manj
15. oktober 2013

Zakaj ustaviti Zakon o slovenskem državnem holdingu

Pripombe na predlog Zakona o slovenskem državnem holdingu (osnovne teze)

Gre za najslabši, najbolj zanikrno napisan (nomotehnika) in najbolj nevaren zakon o urejanju upravljanja kapitalski naložb države doslej. Česa tako brutalnega si ne bi dovolila niti Janševa vlada.

Ves namen Zakona je, da s tem, ko napihne člene o odgovornosti Uprave (ki so tako ali tako že zajeti v Zakonu o preprečevanju korupcije, Zakonu o gospodarskih družbah, Kodeksu javno finančnih družb, drugih kodeksih in dokumentih), najbrž umakne pozornost od bistvenih rešitev ZSDH, ki pomenijo:

— Praktično vsa pristojnost prehaja v roke Vlade in še posebej ministra za finance (nekoč je AUKN odgovarjal Državnemu svetu ne Vladi. Tako je bila jasno razmejena regulatorna od upravljalske funkcije, zagotovljen pa je bil tudi nadzor nad delom Vlade. Vlada je kljub temu imela preko sektorskih politik vso možnost, da strateško usmerja delovanje državnega upravljalca oz. s soglasjem k njegovim dokumentom (Strategija, Letni načrt , Leto poročilo) ohranja svoj del - poleg Državnega zbora - nadzora nad državnim upravljalcem.)

— Praktično vsa pristojnost SDH se koncentrira v Upravi, vloga Nadzornega sveta in Kadrovske komisije je omejena. (Nobene delitve dela in pristojnosti med Upravo, Nadzornim svetom in Kadrovsko (akreditacijsko) komisijo ni več. O vsem odloča Uprava.)

— Gre za skoraj popolno kastracijo nadzorne vloge Državnega zbora. (Državni zbor nima nobenega vpliva več na oblikovanje nadzornega sveta in uprave. Vso pristojnost ima vlada in še posebej Minister za finance. Državni Zbor je popolnoma paraliziran, saj lahko o posameznih spremembah glasuje samo na predlog Vlade. O ključnih zadevah Državni zbor več ne odloča.)

— Odpira na široko vrata za razprodajo državnega premoženja le ob odločitvi Vlade in Ministra za finance. (Državni zbor odloča o klasifikaciji naložb, konkretne lastniške deleže pa lahko Vlada mimo Državnega zbora usodno in nepopravljivo prodaja. Postopki prodaje niso določeni, Zakon o javnem financiranju je izrecno izločen!)

— Podržavlja KAD in SOD. Premoženje KAD in SOD ni premoženje države.

— Poskus manipulacije državljanov ob prevzemu Zavarovalnice Triglav. (Razlika med borzno in realno dolgoročno vrednostjo deleža (približen orientir je velikost letno zbrane premije) je 1 proti 3. Katero vrednost misli ponuditi Vlada? Edini namen prevzema tega deleža ni boljše upravljanje, ampak prodaja Zavarovalnice Triglav, ki drugače ni mogoča.)

Nič od tega, kar omenja Ministrstvo za finance, ne drži.

Zakon bistveno povezuje regulatorno in upravljalsko funkcijo kar je v direktnem nasprotju s smernicami OECD, h katerimi se je Slovenija zavezala z mednarodno pogodbo. In v direktnem nasprotju s tem, kar poskuša prepričati Ministrstvo za finance. Vpliv izvršilne funkcije države v državnih podjetjih se krepi, namesto da bi se zmanjševal v korist profesionalnega upravljanja pod jasnim javnim nadzorom.

Zakon pomeni resno ogrožanje javnih financ. Z dejanskim podržavljanjem KAD; SOD in Modre Zavarovalnice obstaja resna nevarnost, da bodo obveznosti SOD kot KAD postale tudi statistično državni dolg. Teh približno 6% BDP bi pomenilo, da bo skupaj s stroški sanacije državni dolg presegel Maastrichtske kriterije (do sedaj je Slovenija ena redkih držav, ki ima zadolženost države pod 60%BDP) in s tem Slovenijo še približal sankcijam EU ter omejitvi njene suverenosti. Ne drži trditev, da ZSDH nima proračunskih posledic. Proračun izgubi praktično vse dividende in se ga hkrati obremeni z novimi obveznostmi. Gre za vpliv, ki presega 100 milijonov evrov.

Zakon resno poslabšuje način upravljanja državnega premoženja.V predhodnih rešitvah (ZUKN) je moralo biti upravljanje državnih naložb del celovite razvojne strategije države (sektorske politike), s tem predlogom so državne naložbe samo v funkciji mašenja proračunske luknje in izvajanja najbolj brutalnega neoliberalnega pristopa, ki ima za cilj maksimalno olajšati poti k razprodaji državnega premoženja. Znotraj upravljanja SOD ni nobene prave delitve pristojnosti. Vloga Nadzornega sveta je celo izrecno omejena. Nadzornemu svetu je vzeta vsa realna možnost nadzora nad kadrovanjem, ki je popolnoma v rokah Uprave. Kadrovska komisija, ki opravlja funkcije nekoč Akreditacijske komisije nima več nikakršne realne moči in je popolnoma odvisna od Uprave. Nobene samostojnosti nima več. Uprava, za razliko od ZUKN, kjer je bila to pristojnost NS, tudi v celoti obvladuje oblikovanje meril za kadriranje. Nikakršnih varovalk v obliki delitve pristojnosti med Upravo, Nadzornim svetom in Akreditacijsko komisijo, ki so obstajale v ZUKN ni več. Rešitev iz ZUKN in kasnejše dodelave s strani AUKN (Merila ) so bile v OECD ocenjene kot „best practice“ kot odlična rešitev, ki se je velja upoštevati v bodočem razvoju Smernic upravljanja z državnimi deleži. Kaj je namen spreminjanje odlične rešitve, ki je doživela svetovne pohvale?

Z obstoječim načinom je pot k zlorabam je na široko odprta. Podobno velja za sprejemanje skupščinskih sklepov. Uprava je popolnoma samostojna, Nadzorni svet lahko le naknadno, ko je škoda že narejena, ugotavlja, ali je prišlo do kršitev ali neustreznega ravnanja.

Trditev, da koncentracija upravljanja prinaša racionalnejše upravljanje in boljšo koordinacijo, je čisto zavajanje. Nobenega problema s koordinacijo med AUKN, KAD in SOD ni bilo. Usklajevanje je potekalo na mesečnih oz. tedenskih sestankih (med skupščinsko sezono) in v praktično vseh primerih je prišlo do soglasja. Od več kot 500 skupščinskih sklepov je AUKN samo v 2 primerih (odkup lastnih delnic pri Telekomu in Gorenju) uveljavila svojo nadrejeno vlogo in zahtevala glasovanje v skladu z njenim predlogom. Poleg tega obstaja le kakih 15-20 družb, kjer je dejansko potrebna koordinacija med KAD, SOD in državnim upravljalcem. Je zato potrebna spet popolnoma nova revolucija v upravljanju državnega premoženja?

Delitev med KAD, SOD in državnega upravljalca je smiselna tako iz institucionalnih kot upravljalskih razlogov. Premoženje KAD in SOD NI DRŽAVNO. Zelo smiselno je, da je tak portfelj institucionalno ločen. Obstaja tudi pomemben upravljalski razlog. KAD in SOD sta portfeljska upravljalca, podobno kot investicijski skladi upravljata pretežno z manjšinskimi družbami, Med tem ko državni upravljalec (AUKN, SDH?) upravlja strateške družbe v pretežni ali večinski državni lasti, ki ne zasledujejo samo profitnega motiva, temveč strateške interese države. V tem primeru gre za aktivno upravljanje. Aktivno upravljanje zahteva drugačne pristope in drugačen profil ljudi kot je portfeljsko upravljanje. Racionalizacija je smiselna predvsem z zmanjšanjem ljudi v KAD in SOD, kjer jih je najmanj dvakrat preveč, aktivno upravljanje pa je bilo in še vedno je kadrovsko občutno podhranjeno.

Z zamenjavo Strategije s Klasifikacijo se odpira široka pot razprodaje državnega premoženja. V Strategiji so morale biti jasno opredeljeni razlogi za točno določene deleže države in jasno opredeljeni strateški razlogi. Klasifikacija preko opredelitve za strateške, pomembne in portfeljske naložbe, določa samo minimalne deleže, pa še te lahko Vlada po svoji presoji kadarkoli povozi. Na primer: Slovenski proizvajalci elektrike (GEN Energija , HSE) so v 100% lasti države. V skladu s klasifikacijo lahko država te, sicer strateške naložbe, privatizira v principu do 50% in ene delnice. Vendar pa lahko, samo ob presoji Vlade ta delež dodatno razproda do 25% in ene delnice. In s tem izgubi vso kontrolo nad strateškimi odločitvami, kot je razvoj sektorja, investicije, itd. Če bo Zakon enkrat sprejet, ne bo imel parlament več nikakršne možnosti ustavit tak proces. Podobno velja za pomembne naložbe. Tudi, če parlament posamezno naložbo opredeli kot pomembno, jo lahko vlada ob popolnoma neopredeljenih zagotovili kupca razproda do nekega odstotka lastništva. Tak primer je npr. Krka.

Brez da se odstranijo bistvene dileme Zakona, kot so omenjene tukaj, nikakršna debata o ZSDH sploh ni smiselna. Tak Zakon je potrebno zavrniti, ne da se sploh dovoli debato o podrobnostih, saj ni smiselna.

Ravno to, namreč da se preusmeri pozornost na nepomembne detajle in posamezne člene v napihnjenem delu Zakona, ki govori o odgovornosti Uprave, ob tem pa pozabi na neoliberalni nateg, ki naj vodi v razprodajo premoženja in privatizacijo kontrole nad državnimi družbami, je bistven skrivni namen predlagatelja. Prav predlagatelj, tj. sedanji minister za finance dr. Uroš Čufer, je doslej najbolj brutalno posegal v delovanje SOD in najbolj odkrito kršil mednarodne zaveze države do OECD.

Marko Golob, v imenu Solidarnosti in Odbora

Pripombe na predlog Zakona o slovenskem državnem holdingu (osnovne teze)

Gre za najslabši, najbolj zanikrno napisan (nomotehnika) in najbolj nevaren zakon o urejanju upravljanja kapitalski naložb države doslej. Česa tako brutalnega si ne bi dovolila niti Janševa vlada.

Ves namen Zakona je, da s tem, ko napihne člene o odgovornosti Uprave (ki so tako ali tako že zajeti v Zakonu o preprečevanju korupcije, Zakonu o gospodarskih družbah, Kodeksu javno finančnih družb, drugih kodeksih in dokumentih), najbrž umakne pozornost od bistvenih rešitev ZSDH, ki pomenijo:

— Praktično vsa pristojnost prehaja v roke Vlade in še posebej ministra za finance (nekoč je AUKN odgovarjal Državnemu svetu ne Vladi. Tako je bila jasno razmejena regulatorna od upravljalske funkcije, zagotovljen pa je bil tudi nadzor nad delom Vlade. Vlada je kljub temu imela preko sektorskih politik vso možnost, da strateško usmerja delovanje državnega upravljalca oz. s soglasjem k njegovim dokumentom (Strategija, Letni načrt , Leto poročilo) ohranja svoj del - poleg Državnega zbora - nadzora nad državnim upravljalcem.)

— Praktično vsa pristojnost SDH se koncentrira v Upravi, vloga Nadzornega sveta in Kadrovske komisije je omejena. (Nobene delitve dela in pristojnosti med Upravo, Nadzornim svetom in Kadrovsko (akreditacijsko) komisijo ni več. O vsem odloča Uprava.)

— Gre za skoraj popolno kastracijo nadzorne vloge Državnega zbora. (Državni zbor nima nobenega vpliva več na oblikovanje nadzornega sveta in uprave. Vso pristojnost ima vlada in še posebej Minister za finance. Državni Zbor je popolnoma paraliziran, saj lahko o posameznih spremembah glasuje samo na predlog Vlade. O ključnih zadevah Državni zbor več ne odloča.)

— Odpira na široko vrata za razprodajo državnega premoženja le ob odločitvi Vlade in Ministra za finance. (Državni zbor odloča o klasifikaciji naložb, konkretne lastniške deleže pa lahko Vlada mimo Državnega zbora usodno in nepopravljivo prodaja. Postopki prodaje niso določeni, Zakon o javnem financiranju je izrecno izločen!)

— Podržavlja KAD in SOD. Premoženje KAD in SOD ni premoženje države.

— Poskus manipulacije državljanov ob prevzemu Zavarovalnice Triglav. (Razlika med borzno in realno dolgoročno vrednostjo deleža (približen orientir je velikost letno zbrane premije) je 1 proti 3. Katero vrednost misli ponuditi Vlada? Edini namen prevzema tega deleža ni boljše upravljanje, ampak prodaja Zavarovalnice Triglav, ki drugače ni mogoča.)

Nič od tega, kar omenja Ministrstvo za finance, ne drži.

Zakon bistveno povezuje regulatorno in upravljalsko funkcijo kar je v direktnem nasprotju s smernicami OECD, h katerimi se je Slovenija zavezala z mednarodno pogodbo. In v direktnem nasprotju s tem, kar poskuša prepričati Ministrstvo za finance. Vpliv izvršilne funkcije države v državnih podjetjih se krepi, namesto da bi se zmanjševal v korist profesionalnega upravljanja pod jasnim javnim nadzorom.

Zakon pomeni resno ogrožanje javnih financ. Z dejanskim podržavljanjem KAD; SOD in Modre Zavarovalnice obstaja resna nevarnost, da bodo obveznosti SOD kot KAD postale tudi statistično državni dolg. Teh približno 6% BDP bi pomenilo, da bo skupaj s stroški sanacije državni dolg presegel Maastrichtske kriterije (do sedaj je Slovenija ena redkih držav, ki ima zadolženost države pod 60%BDP) in s tem Slovenijo še približal sankcijam EU ter omejitvi njene suverenosti. Ne drži trditev, da ZSDH nima proračunskih posledic. Proračun izgubi praktično vse dividende in se ga hkrati obremeni z novimi obveznostmi. Gre za vpliv, ki presega 100 milijonov evrov.

Zakon resno poslabšuje način upravljanja državnega premoženja.V predhodnih rešitvah (ZUKN) je moralo biti upravljanje državnih naložb del celovite razvojne strategije države (sektorske politike), s tem predlogom so državne naložbe samo v funkciji mašenja proračunske luknje in izvajanja najbolj brutalnega neoliberalnega pristopa, ki ima za cilj maksimalno olajšati poti k razprodaji državnega premoženja. Znotraj upravljanja SOD ni nobene prave delitve pristojnosti. Vloga Nadzornega sveta je celo izrecno omejena. Nadzornemu svetu je vzeta vsa realna možnost nadzora nad kadrovanjem, ki je popolnoma v rokah Uprave. Kadrovska komisija, ki opravlja funkcije nekoč Akreditacijske komisije nima več nikakršne realne moči in je popolnoma odvisna od Uprave. Nobene samostojnosti nima več. Uprava, za razliko od ZUKN, kjer je bila to pristojnost NS, tudi v celoti obvladuje oblikovanje meril za kadriranje. Nikakršnih varovalk v obliki delitve pristojnosti med Upravo, Nadzornim svetom in Akreditacijsko komisijo, ki so obstajale v ZUKN ni več. Rešitev iz ZUKN in kasnejše dodelave s strani AUKN (Merila ) so bile v OECD ocenjene kot „best practice“ kot odlična rešitev, ki se je velja upoštevati v bodočem razvoju Smernic upravljanja z državnimi deleži. Kaj je namen spreminjanje odlične rešitve, ki je doživela svetovne pohvale?

Z obstoječim načinom je pot k zlorabam je na široko odprta. Podobno velja za sprejemanje skupščinskih sklepov. Uprava je popolnoma samostojna, Nadzorni svet lahko le naknadno, ko je škoda že narejena, ugotavlja, ali je prišlo do kršitev ali neustreznega ravnanja.

Trditev, da koncentracija upravljanja prinaša racionalnejše upravljanje in boljšo koordinacijo, je čisto zavajanje. Nobenega problema s koordinacijo med AUKN, KAD in SOD ni bilo. Usklajevanje je potekalo na mesečnih oz. tedenskih sestankih (med skupščinsko sezono) in v praktično vseh primerih je prišlo do soglasja. Od več kot 500 skupščinskih sklepov je AUKN samo v 2 primerih (odkup lastnih delnic pri Telekomu in Gorenju) uveljavila svojo nadrejeno vlogo in zahtevala glasovanje v skladu z njenim predlogom. Poleg tega obstaja le kakih 15-20 družb, kjer je dejansko potrebna koordinacija med KAD, SOD in državnim upravljalcem. Je zato potrebna spet popolnoma nova revolucija v upravljanju državnega premoženja?

Delitev med KAD, SOD in državnega upravljalca je smiselna tako iz institucionalnih kot upravljalskih razlogov. Premoženje KAD in SOD NI DRŽAVNO. Zelo smiselno je, da je tak portfelj institucionalno ločen. Obstaja tudi pomemben upravljalski razlog. KAD in SOD sta portfeljska upravljalca, podobno kot investicijski skladi upravljata pretežno z manjšinskimi družbami, Med tem ko državni upravljalec (AUKN, SDH?) upravlja strateške družbe v pretežni ali večinski državni lasti, ki ne zasledujejo samo profitnega motiva, temveč strateške interese države. V tem primeru gre za aktivno upravljanje. Aktivno upravljanje zahteva drugačne pristope in drugačen profil ljudi kot je portfeljsko upravljanje. Racionalizacija je smiselna predvsem z zmanjšanjem ljudi v KAD in SOD, kjer jih je najmanj dvakrat preveč, aktivno upravljanje pa je bilo in še vedno je kadrovsko občutno podhranjeno.

Z zamenjavo Strategije s Klasifikacijo se odpira široka pot razprodaje državnega premoženja. V Strategiji so morale biti jasno opredeljeni razlogi za točno določene deleže države in jasno opredeljeni strateški razlogi. Klasifikacija preko opredelitve za strateške, pomembne in portfeljske naložbe, določa samo minimalne deleže, pa še te lahko Vlada po svoji presoji kadarkoli povozi. Na primer: Slovenski proizvajalci elektrike (GEN Energija , HSE) so v 100% lasti države. V skladu s klasifikacijo lahko država te, sicer strateške naložbe, privatizira v principu do 50% in ene delnice. Vendar pa lahko, samo ob presoji Vlade ta delež dodatno razproda do 25% in ene delnice. In s tem izgubi vso kontrolo nad strateškimi odločitvami, kot je razvoj sektorja, investicije, itd. Če bo Zakon enkrat sprejet, ne bo imel parlament več nikakršne možnosti ustavit tak proces. Podobno velja za pomembne naložbe. Tudi, če parlament posamezno naložbo opredeli kot pomembno, jo lahko vlada ob popolnoma neopredeljenih zagotovili kupca razproda do nekega odstotka lastništva. Tak primer je npr. Krka.

Brez da se odstranijo bistvene dileme Zakona, kot so omenjene tukaj, nikakršna debata o ZSDH sploh ni smiselna. Tak Zakon je potrebno zavrniti, ne da se sploh dovoli debato o podrobnostih, saj ni smiselna.

Ravno to, namreč da se preusmeri pozornost na nepomembne detajle in posamezne člene v napihnjenem delu Zakona, ki govori o odgovornosti Uprave, ob tem pa pozabi na neoliberalni nateg, ki naj vodi v razprodajo premoženja in privatizacijo kontrole nad državnimi družbami, je bistven skrivni namen predlagatelja. Prav predlagatelj, tj. sedanji minister za finance dr. Uroš Čufer, je doslej najbolj brutalno posegal v delovanje SOD in najbolj odkrito kršil mednarodne zaveze države do OECD.

Marko Golob, v imenu Solidarnosti in Odbora

manj
14. oktober 2013

Ustavimo škodljiv zakon o slovenskem državnem holdingu!

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO

Solidarnost in Odbor za pravično in solidarno družbo vabita na novinarsko konferenco:

Ustavimo škodljiv zakon o slovenskem državnem holdingu!

ki bo v torek, 15. oktobra 2013 ob 11. uri na Trgu republike (nasproti parlamenta) v Ljubljani.

Na novinarski konferenci bomo predstavili stališča Solidarnosti in Odbora glede škodljivega zakona o slovenskem državnem holdingu. Gre za najslabše napisan in zelo nevaren zakon o urejanju upravljanja kapitalski naložb države doslej. Česa tako brutalnega si ne bi dovolila niti Janševa vlada s polno popolno kastracijo nadzorne vloge Državnega zbora in odpiranje vrat razprodaji državnega premoženja le ob odločitvi Vlade in Ministra za finance.

Stališča Solidarnosti in Odbora bo predstavil Marko Golob in drugi.

Vljudno vabljeni!

Solidarnost – za pravično družbo (stranka v nastajanju)

Odbor za pravično in solidarno družbo

www.odbor.si

www.solidarnost.si

VABILO NA NOVINARSKO KONFERENCO

Solidarnost in Odbor za pravično in solidarno družbo vabita na novinarsko konferenco:

Ustavimo škodljiv zakon o slovenskem državnem holdingu!

ki bo v torek, 15. oktobra 2013 ob 11. uri na Trgu republike (nasproti parlamenta) v Ljubljani.

Na novinarski konferenci bomo predstavili stališča Solidarnosti in Odbora glede škodljivega zakona o slovenskem državnem holdingu. Gre za najslabše napisan in zelo nevaren zakon o urejanju upravljanja kapitalski naložb države doslej. Česa tako brutalnega si ne bi dovolila niti Janševa vlada s polno popolno kastracijo nadzorne vloge Državnega zbora in odpiranje vrat razprodaji državnega premoženja le ob odločitvi Vlade in Ministra za finance.

Stališča Solidarnosti in Odbora bo predstavil Marko Golob in drugi.

Vljudno vabljeni!

Solidarnost – za pravično družbo (stranka v nastajanju)

Odbor za pravično in solidarno družbo

www.odbor.si

www.solidarnost.si

manj
20. september 2013

Izjava Marka Goloba v imenu Solidarnost in Odbora ob informaciji o preiskavi Medje in Arharja

Video izjava ob pridržanju in preiskavi g. Medje in g. Arharja:

več

Video izjava ob pridržanju in preiskavi g. Medje in g. Arharja:

http://www.youtube.com/watch?v=jMPYkNkpm1I&feature=c4-overview&list=UU3RDdAGuR0hyWDRfjtVu_4w

V Solidarnosti in Odboru že ves čas ponavljamo, da je Mercator nova Patria. Nasprotovali smo njegovi prodaji, prijavili sum korupcije na KPK in odprli peticijo proti prodaji:

Argumenti proti prodaji Mercatorja:

http://www.youtube.com/watch?v=nCwGR350fbU&list=TLybCIDRfcJ8Y

Prijava suma korupcije v primeru Mercatorja:

http://www.youtube.com/watch?v=veBE0NiobVo

http://odbor.si/2013/07/prijava-suma-korupcije-ob-prodaji-kapitalskih-delezev-mercator-d-d/

Peticija proti prodaji Mercatorja:

http://odbor.si/peticija-proti-prodaji-mercatorja/

manj
19. september 2013

Posnetek tiskovne konference z zahtevo po odstopu ministra Čuferja

Celoten posnetek tiskovne konference Solidarnosti in Odbora z dne 18. septembra 2013 je dostopen na kanalu Youtube na teh dveh povezavah:

Minister Čufer mora oditi

Javno vprašanje slovenski vladi

Vabljeni k ogledu drugih zapisov o tej tiskovni konferenci na tej strani!

Celoten posnetek tiskovne konference Solidarnosti in Odbora z dne 18. septembra 2013 je dostopen na kanalu Youtube na teh dveh povezavah:

Minister Čufer mora oditi

Javno vprašanje slovenski vladi

Vabljeni k ogledu drugih zapisov o tej tiskovni konferenci na tej strani!

manj