TEŠ 6 in primitivizem slovenskega gospodarstva

Iz javno dostopnih podatkov v registru ePRS na spletni strani AJPES je razvidno, da je Termoelektrarna Šoštanj TEŠ d.o.o. gospodarska družba v 100% lasti Holdinga slovenskih elektrarn HSE d.o.o., ki je v 100% lasti republike Slovenije. Republika Slovenija je torej posredno 100% lastnik TEŠ d.o.o. in posredno preko HSE d.o.o. v celoti obvladuje TEŠ d.o.o., ki je po ZGD gospodarska družba civilnega prava. Dejavnost TEŠ d.o.o. je proizvodnja električne energije, ki je namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije. Zanima nas ali je po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS Ur. List RS št. 16/2008) TEŠ d.o.o kot investitor v TEŠ 6 zavezan oddajati naročila po postopku javnega naročanja.

ZJNVETPS (v nadaljevanju zakon) določa v skladu s Direktivo 2004/17/ ES o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (v nadaljevanju direktiva), da je javno podjetje po tem zakonu podjetje, v katerem ima javni naročnik (v tem primeru Republika Slovenija) neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali upravljanja. Republika Slovenija je posredno preko HSE d.o.o. 100% lastnik TEŠ d.o.o. in posredno imenuje vse poslovodne in nadzorne organe v TEŠ d.o.o. Projekt TEŠ 6 je investicija, ki se v celoti financira iz javnih sredstev, to je iz osnovnega kapitala, ki ga iz prispevkov za zanesljivost oskrbe z električno energijo po 23.a čl. Energetskega zakona zagotavlja HSE d.o.o. in iz kreditov, najetih na podlagi državne garancije pri EIB in pri EBRD. TEŠ d.o.o je zato po definiciji 10. Odstavku 2.čl. Zakona zavezan oddajati naročila kot javen naročnik, saj investicijo vodi posredno s javnimi sredstvi z namenom zagotavljanja energije za javno distribucijo in je pravna oseba civilnega prava v posredni 100% lasti Republike Slovenije. Kot oseba javnega prava se štejejo vse osebe po 2. odstavku, točka c iz 3. čl. zakona, ki vodijo investicijo na elektro energetskem področju z več kot 50% udeležbo javnih sredstev ali osebe, pri katerih druge osebe javnega prava (v tem primeru Republika Slovenija preko HSE d.o.o.) opravljajo nadzor nad poslovanjem ali so člani uprav in nadzornih organov imenovani v nad polovičnem deležu s strani Republike Slovenije ali drugih oseb javnega prava.

Evidentno je, da investicija TEŠ 6 v celoti izpolnjuje ne le enega od potrebnih pogojev, temveč vse pogoje po zakonu in evropski direktivi, da bi morala biti vodena z oddajo naročil po postopku javnega naročanja.

Seznam naročnikov, ki nimajo statusa osebe javnega prava po splošnih predpisih, vendar imajo status javnega naročila po zakonu, mora po 3. odstavku 3. čl. zakona sprejeti Vlada RS, seznam pa vodi Ministrstvo za finance. Iz javno objavljenega seznama naročnikov, zavezanih oddaji naročil po postopku javnega naročanja, ki ga vodi Ministrstvo za finance je razvidno, da TEŠ d.o.o. ni uvrščen na seznam javnih naročnikov, zaradi česar javnost napačno sklepa, da TEŠ d.o.o. lahko oddaja naročila v projektu TEŠ 6 brez javnega naročanja. Če Vlada in Ministrstvo za finance ne upoštevata zakona in direktive EU, to še ne pomeni, da TEŠ d.o.o. ni javni naročnik, saj seznam po uredbi Vlade nima konstitutivnega učinka, temveč služi le preglednosti in ima namen poenostaviti zapleteno preverjanje obveznosti javnega naročanja na energetskem področju. Konstitutiven učinek imata pač zakon in direktiva, ne glede na to, ali te predpise vlada in ministrstvo za finance spoštujeta ali ne. Enako velja tudi za EIB, ki ne bi smela odobriti črpanje kreditov za TEŠ 6, če so naročila izvedena v nasprotju z zakonom in direktivo, saj se tako javni denar preko EIB uporablja nezakonito in v nasprotju z osnovnimi principi evropskega prava.

Iz pisma Protikorupcijske komisije, ki je v javnosti vzbudila široko polemiko, je razvidno, da KPK šteje projekt TEŠ 6 za enega od ključnih primerov, ki bi jih bilo potrebno raziskati zaradi preverjanja korupcijskega tveganja, vendar iz pisma sledi, da tudi KPK ne ve, da je projekt TEŠ 6 že v osnovi voden nezakonito, ker se naročila ne oddajajo po postopku javnega naročanja. Tudi predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel v oddaji odmevi na TV-1 javno trdi, da računsko sodišče ni pristojno revidirati tega projekta, ker TEŠ d.o.o ni v neposredni lasti države. Pri tem predsednik računskega sodišča očitno ne želi uporabiti določb 20.čl. Zakona o računskem sodišču (Ur. list RS št. 11/2001), ker bi moral upoštevati, da je TEŠ d.o.o po 3. čl. zakona druga oseba javnega prava, ki bi morala oddajati naročila po postopku javnega naročanja. Najmanj kar bi računsko sodišče evidentno moralo storiti glede na strogost in doslednost njegovega predsednika, bi bilo revidiranje Vlade in Ministrstva za finance, ker na seznam javnih naročnikov nista uvrstila trenutno daleč najpomembnejšo investicijo v Sloveniji, ki glede na javno dostopne informacije vzbuja sum o negospodarni rabi javnih sredstev v višini cca. 1.000.000.000 EUR.

Nauk primera TEŠ 6

Poudariti je treba, da so vse pogodbe, ki jih je TEŠ 6 sklenil za naročilo opreme in gradnjo, pravno nične, (86. čl. Obligacijskega zakona določa, da so pogodbe, ki nasprotujejo prisilnim predpisom, ali moralnim načelom nične.), ker naročila niso bila oddano po postopku javnega naročanja. Posledica ničnosti je možnost razveze pogodbe, pri kateri vsaka stranka vrne, oziroma plača, kar je prejela, izključena pa je odškodninska odgovornost za razvezo pogodbe. Tako pade glavni argument zagovornikov nadaljevanja gradnje, da bi ustavitev del povzročila preveliko škodo zaradi odškodnin ob enostranski razvezi pogodbe. Na ta dejstva sem v času Pahorjeve vlade opozoril tedanjo ministrico Darjo Radič in tajnika ZARESa g. Bogdana Biščaka. Očitno je, da pristojno ministrstvo (SEDAJ MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR) in Vlada RS tega dejstva ne želita uporabiti. V primeru razveze pogodb bi projekt TEŠ 6 lahko v nadaljevanju gradnje znižal stroške od 1.4 milijarde EUR na približno 700 do 800 milijonov EUR. V tem primeru bi investicija, ki bi realno smela stati 600 milijonov, po splošno znani formuli, ki velja za Evropo 1 milijon EUR = 1 MW moči, bila nemara celo ekonomsko sprejemljiva. Evidentno je, da oblast, enako kot vse dosedanje, v zgodbi TEŠ 6 na vsak upravičeno porabljen EUR investicije porabi še do 2 evra za korupcijo in ropanje javnega denarja. To je cena, ki jo bodo plačali Slovensko gospodarstvo in gospodinjstva preko cene elektrike, ki so in bodo bistveno višje od cen v EU. Zato naše gospodarstvo ne more biti konkurenčno, naš standard pa bo še bolj padel proti dnu. Nauk je enostaven. Zato, da vplivni posamezniki v energetiki in politiki obogatijo, mora Slovenija in njeno prebivalstvo obubožati. To je po moji oceni v primeru TEŠ 6 imela v mislih KPK v besedilu svojega pisma, v katerem kaže odpravo ali omejitev korupcije kot enega od ključnih pogojev za izhod iz krize, ki ji vsaj zaenkrat ni videti konca.
TEŠ 6 je torej nazoren primer primitivnosti oblasti, ki ji ni mar, kako bomo živeli, temveč ji gre zgolj zato, da ustvarja sistem, ki omogoča ropanje javnega denarja.

Poudariti je potrebno, da je finančni primitivizem ignoriranje poslovno finančnih strokovnih načel ter odločanja po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD), Zakonu o finančnem poslovanju, (ZFPPIPP) in Kodeksu poslovno finančnih načel (KPFN). Takih zadev kot je primer TEŠ 6 je v našem gospodarstvu in javnem sektorju obilo. Takšen način dela med drugim izrazito podcenjuje tveganja - tako tveganja projektov kot tveganje podjetja samega in še potencialne izgube drugih deležnikov.

Ta FINANČNO PRIMITIVEN (organizacijski vidik tega pa je “šibka finančna funkcija”) način vodenja gospodarstva je izjemno plodno okolje za generiranje vseh vrst prevar in v takšnem okolju se ropanje denarnih tokov in korupcija z lahkoto razbohotita. Finančno primitivno okolje, kraja in korupcija začnejo poganjati sami sebe v začaranem krogu po principu snežne kepe, dokler ne doseže neslutene sistemsko pomembne razsežnosti plazu, ki ga ni več mogoče ustaviti. Zato ne smemo ravnati po logiki, da so za korupcijo krive investicije, ki bi jih zato bilo začasno potrebno zadržati. Zahtevati moramo, da se pri investicijah preneha s zlorabami, ki jih omogoča finančni in politični primitivizem.

Pri finančnemu primitivizmu govorimo o hudi rak rani v gospodarstvu in državi, ki prekomerno in nepotrebno hazardira zaradi sistemske nestrokovnosti in nažira samo bistvo gospodarskega sistema ter tvori podlago vseh vrst ekonomskih politik, ki omogočajo sistem uničevanja narodnega gospodarstva.

Zato je TEŠ 6 le simbol, ki ga lahko uporabimo kot nazoren primer zakaj v protestih preganjamo finančni primitivizem in s tem tudi okolje za krajo in korupcijo. Finančni primitivizem ter korupcija in kraja sta utemeljena na šibki finančni funkciji, zato je prav tragikomično ali pa celo zarotniško in celo mafijsko, da tega nihče, celo stranke v svojih predvolilnih programih, ne opredelijo kot bistven problem, ki ga moramo prvenstveno preseči, če želimo iziti iz krize v kateri smo in se le še poglablja.

Stanko Štrajn