Preko medijev že peti dan spremljamo borbo gasilcev in drugih prostovoljnih in poklicnih skupin, ki se borijo s posledicami naravne katastrofe zaradi žleda, ki je prizadel vso državo. Tudi v Solidarnosti se pridružujemo zahvali manjšini, ki za ceno velikih naporov in ogrožanja lastnih življenj odpravlja ovire in stiske, ki jih je narava povzročila večini. Menimo pa, da moremo in moramo storiti več.
Vemo, da se bodo prostovoljci slej ko prej vrnili na svoja delovna mesta in da bo odpravljanje škode ostalo samo na ramenih lastnikov gozdov in dejavnosti, ki tudi sicer delujejo na področjih, ki jih je prizadela ujma. Lastniki gozdov naj večkrat niso dovolj usposobljeni oz. so nezmožni za delo, te dejavnosti pa ne zaposlujejo dovolj ljudi, da bi lahko hitro in brez nadaljnje škode odpravile posledice tako velike katastrofe. Poleg tega so bile nekatere med njimi v zadnjih dveh desetletjih zdesetkane ali uničene (npr.: lesno predelovalna industrija, neracionalno in neučinkovito organizirano gozdarstvo). V primeru žleda v Brkinih je bilo leta 1980 potrebno posekati petkrat manj lesa, pa je sanacija potekala štiri leta, pri čemer je v njej sodelovalo celotno slovensko gozdarstvo in tudi vojska.
Doslej smo zaman pričakovali, da bo vlada pokazala jasen namen, da namerava k obstoječim načinom odpravljanja manjših naravnih nesreč dodati obsežnejše ukrepe. Tak pristop se kaže v resigniranih izjavah najodgovornejših posameznikov o času, ki bo potreben za odpravljanje škode. Obnova prekinjenih električnih omrežij naj bi trajala dolge mesece. Velika večina gozdnih cest je neprehodnih, njihova sanacija bo še mnogo daljša. Na tleh leži ali bo potrebno posekati morda kar četrtino lesne mase, našega največjega in poleg vode edinega naravnega bogastva, ki jo bodo po napovedih strokovnjakov odstranjevali več let, kar pomeni, da bo v veliki meri propadla in povzročala škodo še preostalemu lesu.
Zato pozivamo vlado, da v najkrajšem roku pripravi nabor ukrepov za učinkovitejše odpravljanje škode. Menimo, da med take ukrepe sodi:
- zaposlitev brezposelnih gozdnih in drugih delavcev, ki naj pospešijo vzpostavitev prehodnosti gozdnih poti do bivališč ljudi, v nadaljevanju pa spravilo poškodovanega lesa iz gozda;
- usposabljanje lastnikov gozdov in ustreznih brezposelnih oseb za delo v gozdu;
- interventni zakon, ki naj zagotovi hitro in varno spravilo lesa listavcev (za iglavce je to že zagotovljeno) tudi iz zasebnih gozdov;
- ponovna vzpostavitev lesno predelovalne industrije;
- začasno povečanje kapacitet vseh dejavnosti, ki bodo v prihodnjih mesecih in letih odpravljale škodo,
- programe za pravočasno in pravično razdeljevanje državne pomoči.
Razmišljanja, ki so že pojavljajo v javnosti, da se spravilo lesa ne izplača, ker bo njegova cena preveč padla, je za nas nesprejemljivo. Ali je res bolje, da les propade, kot da bi njegovi lastniki z njim ustvarili vsaj nekaj dohodka, drugi državljani pa bi v sedanji krizi lahko prišli do nekoliko cenejše kurjave? Tudi to je solidarnost.
Predsedstvo Solidarnosti:
dr. Damjan Mandelc, dr. Marina Tavčar Kranjc,Uroš Lubej
P.S.: Poslano Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru Republike Slovenije in medijem.
Preko medijev že peti dan spremljamo borbo gasilcev in drugih prostovoljnih in poklicnih skupin, ki se borijo s posledicami naravne katastrofe zaradi žleda, ki je prizadel vso državo. Tudi v Solidarnosti se pridružujemo zahvali manjšini, ki za ceno velikih naporov in ogrožanja lastnih življenj odpravlja ovire in stiske, ki jih je narava povzročila večini. Menimo pa, da moremo in moramo storiti več.
Vemo, da se bodo prostovoljci slej ko prej vrnili na svoja delovna mesta in da bo odpravljanje škode ostalo samo na ramenih lastnikov gozdov in dejavnosti, ki tudi sicer delujejo na področjih, ki jih je prizadela ujma. Lastniki gozdov naj večkrat niso dovolj usposobljeni oz. so nezmožni za delo, te dejavnosti pa ne zaposlujejo dovolj ljudi, da bi lahko hitro in brez nadaljnje škode odpravile posledice tako velike katastrofe. Poleg tega so bile nekatere med njimi v zadnjih dveh desetletjih zdesetkane ali uničene (npr.: lesno predelovalna industrija, neracionalno in neučinkovito organizirano gozdarstvo). V primeru žleda v Brkinih je bilo leta 1980 potrebno posekati petkrat manj lesa, pa je sanacija potekala štiri leta, pri čemer je v njej sodelovalo celotno slovensko gozdarstvo in tudi vojska.
Doslej smo zaman pričakovali, da bo vlada pokazala jasen namen, da namerava k obstoječim načinom odpravljanja manjših naravnih nesreč dodati obsežnejše ukrepe. Tak pristop se kaže v resigniranih izjavah najodgovornejših posameznikov o času, ki bo potreben za odpravljanje škode. Obnova prekinjenih električnih omrežij naj bi trajala dolge mesece. Velika večina gozdnih cest je neprehodnih, njihova sanacija bo še mnogo daljša. Na tleh leži ali bo potrebno posekati morda kar četrtino lesne mase, našega največjega in poleg vode edinega naravnega bogastva, ki jo bodo po napovedih strokovnjakov odstranjevali več let, kar pomeni, da bo v veliki meri propadla in povzročala škodo še preostalemu lesu.
Zato pozivamo vlado, da v najkrajšem roku pripravi nabor ukrepov za učinkovitejše odpravljanje škode. Menimo, da med take ukrepe sodi:
- zaposlitev brezposelnih gozdnih in drugih delavcev, ki naj pospešijo vzpostavitev prehodnosti gozdnih poti do bivališč ljudi, v nadaljevanju pa spravilo poškodovanega lesa iz gozda;
- usposabljanje lastnikov gozdov in ustreznih brezposelnih oseb za delo v gozdu;
- interventni zakon, ki naj zagotovi hitro in varno spravilo lesa listavcev (za iglavce je to že zagotovljeno) tudi iz zasebnih gozdov;
- ponovna vzpostavitev lesno predelovalne industrije;
- začasno povečanje kapacitet vseh dejavnosti, ki bodo v prihodnjih mesecih in letih odpravljale škodo,
- programe za pravočasno in pravično razdeljevanje državne pomoči.
Razmišljanja, ki so že pojavljajo v javnosti, da se spravilo lesa ne izplača, ker bo njegova cena preveč padla, je za nas nesprejemljivo. Ali je res bolje, da les propade, kot da bi njegovi lastniki z njim ustvarili vsaj nekaj dohodka, drugi državljani pa bi v sedanji krizi lahko prišli do nekoliko cenejše kurjave? Tudi to je solidarnost.
Predsedstvo Solidarnosti:
dr. Damjan Mandelc, dr. Marina Tavčar Kranjc,Uroš Lubej
P.S.: Poslano Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru Republike Slovenije in medijem.
manj
